Zgodovina
Ajdovskega gradca
Ajdovski gradec
je arheološko najdišče iz 5. in 6.stoletja n.š. v času
nemirnega preseljevanja ljudstev je v njem pod
rimsko, vzhodnogotsko in langobardsko oblastjo živelo vse do
prihoda alpskih Slovanov romanizirano staroselsko prebivalstvo.
Domnevni pogled na utrjeno
naselbino z juga in s severa
Sredi naselbine,
ki je bila sezidana po enotnem načrtu iz kamnitih lomljencev in
apnene malte je stala družina cerkva. Sestavljali sta jo dve
enoladijski cerkvi, zgornja s polkrožno apsido, spodnja pa s
polkrožno svečeniško klopjo, ter krstilnico.
V krstilnici so
našli v razrušenem oltarju relikvij s svetimi močmi, zobu časa
je kljuboval tudi šesterokotni krstilni bazenček. V cerkvah so
bili odkriti tudi posamezni grobovi, verjetno gre za pokope
cerkvenih dostojanstvenikov, medtem ko so ostale prebivalce
naselbine po tedanji navadi pokopali zunaj obzidja. Z arheološkimi
raziskavami je bilo na sedlu Grič, pod severnim pobočjem
odkritih 41 skeletnih grobov.Družino cerkva je obdajalo več
stanovanjskih hiš. Med njimi je bila, kot izgleda po bogatih
najdbah in razporeditvi prostorov, najimenitnejša tista ob
zgornji cerkvi. V njej je bila poleg drugih izbranih stvari
najdena tudi bronasta utež v podobi boginje Lunce. V
stanovanjskih hišah so bili izkopani različni predmeti
vsakdanje uporabe kot lončenina, vretenca za prejo, roženi
glavniki, kamnite žrmlje, tehtnice in različno orodje. Za tlak
v hišah so na okroglice nasuli in zgladili debelo plast malte,
vhodna vrata so bila navadno dvojna, z vetrolovom, streha pa večidel
krita s skodlami.
Deževnica se je
s streh stekala v vodni zbiralnik, v katerem je bil prostor za
120.000 litrov vode. Ko je bila naselbina požgana, sta padla v
zbiralnik njegovo leseno ostrešje in hodna plošča z vretenom
in koritom. Leseni izdelki so se v stalni vodi nepropustnega
bazena ohranila do izkopavanj v letih 1977 in 1978 in
predstavljajo izjemno arheološko redkost.
Naselbino je
varovalo obzidje, katerega potek je mogoče slediti predvsem po
severovzhodnem pobočju do najnižje ležeče stanovanjske hiše
na zahodu, kjer se obrambni zid deloma tudi izkopali in skupaj s
hišo ponovno pozidali. V obzidje so bili tudi vključeni tudi
obrambni stolpi; eden je bil izkopan na vzhodnem pobočju, drugi
pa je verjetno stal nad vodnim zbiralnikom.
Naselbina na
Ajdovskem gradcu nad Vranjem je najbolj celovito raziskano središče
iz obdobja preseljevanja ljudstev pri nas in jo lahko primerjamo
z naselbinami kot so Rifnik pri Šentjurju, Kučar pri Podzemlju,
Ajdna nad Potoki in Veliki Korinj.
Na prvo stran
|
